Veliko poslušamo in beremo o tem kaj je prav in kaj narobe v vzgoji. Postavljajo se dileme med dvema poloma – mehka ali trda vzgoja. Obstaja vmesna pot, ki je za starše najtežja, a obrodi obilne sadove. Ne bi je želela poimenovati kako drugače, saj je z eno besedo pove vse – zdrava. Vzgoja niso formule in dresure, ki bi vsem zagotavljale iste rezultate. Vzgoja je le del življenja in način kako novo bitje usmerjati in mu dati občutek ljubljenosti na njegovi poti.
Značilnosti zdravih družin:
1. Demokracije se učijo preko izkušenj. Vsi družinski člani so povabljeni k načrtovanju aktivnosti in organizaciji različnih družinskih dogodkov. Otroci dobijo občutek, da se njihovo mnenje upošteva. Krepita se njihova odgovornost in sposobnost sprejemanja odločitev.
2. Ustvarjalno okolje. Napake se obravnavajo kot priložnost za učenje in razvoj.
3. Pravila so enostavna in jasna. Vedno ista in prilagojena družini.
4. Posledice neodgovornega dejanja so naravne ali logične. So enostavne in imajo vrednost ter smisel. Zato ne potrebujemo groženj, podkupnin in kazni. Hoja po luži ima naravne posledice. Medtem, ko pokvarjena prijateljeva igrača potrebuje logično posledico – popraviti ali nabaviti novo.
5. Starši disciplino uveljavljajo z avtoriteto. Starši otrokom pokažejo, kaj so storili narobe. Prepustijo jim, da probleme rešujejo sami ter jim predlagajo načine kako naj jih razrešijo. Obenem so ves čas na razpolago za pomoč. Dostojanstvo obojih ostaja neokrnjeno.
6. Starši otroke motivirajo, da bi realizirali svoje zmožnosti. Otroke sprejemajo takšni kot so, hkrati pa jih spodbujajo, da bi postali več, kot sami mislijo, da bi lahko bili. Obenem imajo starši razčiščene nadzore o sebi in svojih lastnih ambicijah.
7. Otroci so deležni veliko smeha, objemov in humorja. Vse to brezpogojno! In brez zasmehovanja.
8. Otroci dobijo “drugo priložnost”. V zdravi družini starši otroku jasno opredelijo njegovo odgovornost in posledice, ki sledijo, če se je ne bo držal. Če naredijo napako, kar je pri otrocih normalen pojav, jim je dana nova priložnost, vendar šele po tistem, ko so imeli priložnost izkusiti posledice svoje napake.
9. Otroci se naučijo sprejemati lastna čustva in ravnati odgovorno, z močnim čutom za samozavedanje. Starši dovolijo otrokom čutiti vsa čutenja. So z njimi, ko so veseli, jezni, žalostni, jim predelajo sram in govorijo z njimi o gnusu.
10. Starši z zgledom spodbujajo sodelovanje in sposobnost opravljanja nalog. Otrokom pokažejo kako določene naloge opraviti, pospraviti, počistiti, kako se z drugimi igrati, pogovarjati, kako pristopiti k drugemu otroku, pozdraviti.
11. Ljubezen je brezpogojna. Preprosto zato, ker so otroci – in iz nikakršnega drugega razloga. Imajo svoje dostojanstvo in so dragoceni. Rada te imam je stavek, ki ga slišijo in občutijo vsak dan.
12. Starši otroke učijo kako naj razmišljajo. Spodbujajo jih k temu, da prisluhnejo svoji intuiciji, da so spontani, ustvarjalni v mislih in dejanjih ter da logično pretresajo probleme. Ti starši otrokom ne dopovedujejo, pač pa se z njimi pogovarjajo. Ne ignorirajo jih, temveč jim prisluhnejo. Spodbujajo jih k temu, da oporekajo avtoriteti, ki ni življenska. Spodbujajo njihovo lakoto po znanju ter radovednost, ki jih vodi v odkrivanje novega sveta.
13. Otroci so zavarovani pred spolnimi zlorabami, zlorabo mamil, alkohola in samomorilstvom. Z sporočili, ki krepijo njihovo samospoštovanje.
14. Družina je pripravljena sprejeti pomoč. Družina ne zanika problemov, niti jih ne skriva. Starši prepoznajo trenutek, ko je treba poiskati pomoč pri strokovnjakih. In nasvete sprejmejo z odprtim srcem in razumom.
Biti starš v zdravi družini ni enostavno. Ni trikov in hitrih rezultatov, so le mnoge priložnosti za razvoj. Dejstvo je, da malokdo izhaja sam iz zdrave družine, zato je še toliko bolj potrebna moč, da premagamo stare travmatične vzorce in sami začnemo postavljati temelje zdravi družini. Ustvarjanje zdrave družine pa ni enostransko, pač pa obojestransko delo.
Telesni razvoj se zaključi po 20. letu, čustveni pa se gradi vse življenje.
Leave a Reply