Občutja, ki nas navdajajo v začetku leta so navadno polna zagona in novih planov. Novo leto daje novo upanje, moč in možnost, da poskusimo znova. Pa vendar se v mislih lahko hitro začnejo prepletati destruktivne misli, ki izpodjedajo moč.
Posebno v danih razmerah, v katerih smo že precej dolgo časa, je še toliko bolj pomembno, da poiščemo moč za kreiranje boljšega življenja. Kriza prebudi prav vse strahove, ki jih človek hrani v svojem telesu in umu. Če pogledamo pobližje, vidimo, da vsakodnevno doživljamo majhne “katastrofe” in jih uspešno premagujemo.
ISKANJE VZROKA
Kadar gre za krizne, travmatične dogodke, kakršen je sedanji, pogosto ljudje raziskujejo in si želijo ustvariti svoje mnenje. Človek si želi zagotovila, da bo vse v redu. Pomiri ga lahko prijazen, umirjen in spodbuden glas. Le 7 % sporočil, ki jih sprejmemo je verbalnih. Vse ostale informacije dobimo preko obrazne mimike, vedenj, čutenj. Kar pomeni, da niso toliko pomembne besede in podatki, pač pa zaupanje v osebo in način na katerega je bilo sporočilo dano.
Kadar zaupanja ni ali izgine, se začnejo pojavljati dvomi. Takrat človek išče odrešilno bilko, ki bi ponudila upanje, da rešitev vendar obstaja, prihaja.
Ne gre toliko za sam krizni pojav, pač pa za prebujanje in krvavenje nezaceljenih ran. V trenutkih strahu in daljšega brezupa, se lahko prebudijo tudi globlje rane, ki so bile do sedaj potlačene, oziroma ni bilo tako močnih intrigerjev, ki bi jih prebudili. Zato je pomembno, da razumemo do kakšnih stisk lahko vse prihaja med ljudmi.
VZTRAJANJE
Začetek nečesa novega je koristen tudi iz vidika rasti. Človeka nov začetek spodbudi, da bi delal dobro in postajal boljši. Ne glede na zaobljube je prav, da si jih dovolimo postaviti in stremeti k njim. Vztrajnost je bistvena komponenta vsakega napredka in dobrega počutja.
Rast je nekaj kar se nikoli ne zaključi. Pogosto so telesne spremembe še najlažje dosegljive. Medtem, ko sprememba nas samih, našega mišljenja in vedenja zahteva daljši čas. Prav je, da se tega zavedamo in si postavljamo majhne cilje, ki preraščajo v vse večje.
HORMONSKO RAVNOVESJE
Za lažje razumevanje stanj, ki se v našem telesu dogajajo, je dobro vedeti kdo poleg naših misli vpliva na naše razpoloženje. Kar se v našem telesu dogaja je splet več procesov. Izjemen dejavnik v našem razpoloženju povzročajo hormoni, ki so prenašalci sporočil v živčevju. Glede na to kateri hormoni se sproščajo v danem trenutku v našem telesu, to vpliva tudi na naše razpoloženje.
Kadar so naše želje, pričakovanja in cilji postavljeni nerealno oziroma predaleč od nas in jih ne moremo dosegati na dnevni bazi, se pogosto zgodi, da obupamo. Ali pa zaradi dodatnega razočaranja pademo še globlje, kot smo bili prej.
Vztrajnost spodbudi izločanje hormonov, ki povzročajo srečo in zadovoljstvo.
Eden teh je hormon ENDORFIN. Gre za kemične elemente, ki se sproščajo in spodbujajo ugodje. Pomagajo tudi pri bolečini. Ne samo fizični, pač pa tudi psihični. Kadar je človek dlje časa socialno osiromašen, izoliran ali osamljen, ga endorfini vsaj začasno zavarujejo pred bolečino, ki jo njegova psihična struktura v tistem trenutku ne bi prenesla. Posebej prisotno v trenutnih razmerah epidemije in naravnih nesreč – potresov.
Sprošča pa se tudi pri fizičnih naporih. Od tukaj tudi velik pozitiven vidik športa in gibanja. Ta hormon nam daje zagon, človeku pripomore, da se podaja naprej, da vztraja.
Naslednji je OKSITOCIN. Najpogosteje povezan s kožo in dotikanjem. Je nujen za sam človeški obstoj. Sprošča se že med nosečnostjo, porodom, dojenjem in v času vseh stresnih situacij. Omogoča mami, da začuti in vzljubi otroka. Prav tako v otroku sprošča procese, ki ga pomirijo in navdajo z ljubeznijo. Zakoncema omogoča, da ostajata povezana in si prav tako na spoštljiv način skušata izkazati pozornost.
Koža in dotik pa nista edina, ki omogočata izločanje oksitocina. Gre za povezovalni hormon, ki omogoča, da vzpostavimo prijateljske odnose, se povežemo, začutimo, podpiramo, si pomagamo in ustvarjamo posebne vezi.
Človek je bitje odnosov in samo v njih najde najgloblje zadovoljstvo. Zato toliko hrepeni po njih in si jih želi izboljšati. Majhni vsakodnevni koraki in uspehi rišejo pot polno hribov in dolin. Toda vztrajanje na njej prinaša vedno nove lepote življenja. Medsebojna pomoč, sočutje in razumevanje bogatijo naše odnose in ustvarjajo lepši, bolj prijaznejši svet.
Leave a Reply