Zdrave družine niso pogojene z okoljem, raso, etično skupnostjo. Ni pomembno v kateri soseski živijo, ali so verni ali neverni. Lahko jih opišemo nikalno:
niso hierarhične in nasilne. Starši ne zahtevajo poslušnosti, pač pa jo sami demonstrirajo in učijo. Otroci se naučijo dvomiti in oporekati avtoriteti, ki ni življenska. Naučijo se, da lahko rečejo NE, da znajo poslušati in da drugi poslušajo nje. So spoštljivi in drugi spoštujejo nje. Učijo se vživljanja vase in druge, ljubezni do sebe in drugih. V družini jih obravnavajo s sočutjem in razumevanjem, se naučijo sočustvovati z drugimi, prepoznavajo njihovo trpljenje in razvijati pripravljenost da pomagajo. V zdravi družini starši zagotavljajo medsebojno povezanost, trdnost in poštenost. Obenem pa tudi mirno in preudarno strukturo, ki jo otroci tako potrebujejo za izgradnjo svojega pravega jaza. Kar je bistveno, otroci niso podvrženi moči, ki bi se izražala kot nadzorovanje in ne razvijejjo nagnjenosti do podrejanja drugih.
Značilnosti zdravih družin
1. Demokracije se učijo preko izkušenj. Vsi družinski člani so povabljeni k načrtovanju aktivnosti in organizaciji različnih družinskih dogodkov. Otroci dobijo občutek, da se njihovo mnenje upošteva. Krepita se njihova odgovornost in sposobnost sprejemanja odločitev.
2. Ustvarjalno okolje. Napake se obravnavajo kot priložnost za učenje in razvoj.
3. Pravila so enostavna in jasna.
4. Posledice neodgovornega dejanja so naravne ali logične. So enostavne in imajo vrednost ter smisel. Zato ne potrebujemo groženj, podkupnin in kazni.
“Če hodiš po luži, bodo tvoji copati mokri” – naravna posledica. “Moral bošnadomestiti prijateljev suknjič, ki si si ga sposodil in izgubil” – logična, enostavna in smiselna posledica.
5. Starši disciplino uveljavljajo z avtoriteto. Starši otroku pokažejo, kaj so storili narobe. Prepustijo jim, da probleme rešujejo sami ter jim predlagajo načine kako naj jih razrešijo. Dostojanstvo obojih ostaja neokrnjeno.
6. Starši otroke motivirajo, da bi realizirali svoje zmožnosti. Otroke sprejemajo takčni kot so, hkrati pa jih spodbujajo, da bi postali več, kot sami mislijo, da bi lahko bili. Obenem imajo ti starši razčiščene nadzore o sebi in svojih lastnih ambicijah.
“Ti to zmoreš, vem, da zmoreš!; “Poskusi doseči naslednjo stopničko, tukaj sem, da te ujamem, če me boš potrebovala.”
7. Otroci so deležni veliko smeha, objemovin humorja. Vse to brezpogojno! In brez zasmehovanja.
8. Otroci dobijo “drugo priložnost”. V zdravi družini starši otroku jasno opredelijo njegovo odgovornost in posledice, ki sledijo, če se je ne bo držal. Če naredijo napako, kar je pri otrocih normalen pojav, jim je dana nova priložnost, vendar šele po tistem, ko so imeli priložnost izkusiti posledice svoje napake. “Avto lahko spet uporabiš šele potem, ko boš poklical zavarovalnico in se z njimi dogovoril o kritju škode na zadnjem odbijaču. Do takrat boš moral hoditi peš, kolesariti ali se voziti z avtobusom.”
9. Otroci se naučijo sprejemati lastna čustva in ravnati odgovorno, z močnim čutom za samozavedanje. Starši dovolijo otrokom čutiti vsa čutenja. So z njimi, ko so veseli, jezni, žalostni, jim predelajo sram in govorijo z njimi o gnusu.
10. Starši z zgledom spodbujajo sodelovanje in sposobnost opravljanja nalog. Otrokom pokažejo kako določene naloge opraviti, pospraviti, počistiti, kako se z drugimi igrati, pogovarjati, kako pristopiti k drugemu otroku, kako pozdravimo.
11. Ljubezen je brezpogojna. Preprosto zato, ker so otroci – in iz nikakršnega drugega razloga. Imajo svoje dostojanstvo in so dragoceni. “Rada te imam. “; “S teboj je zabavno,”; “Tukaj sem, če me potrebuješ.”
12. Starši otroke učijo kako naj razmišljajo. Spodbujajo jih k temu, da prisluhnejo svoji intuiciji, da so spontani, ustvarjalni v mislih in dejanjih ter da logično pretresajo probleme. Ti starši otrokom ne dopovedujejo, pač pa se z njimi pogovarjajo. Ne ignorirajo jih, temveč jim prisluhnejo. Spodbujajo jih k temu, da oporekajo avtoriteti, ki ni življenska. Spodbujajo njihovo lakoto po znanju ter radovednost, ki jih vodi v odkrivanje novega sveta.
13. Otroci so zavarovani pred spolnimi zlorabami, zlorabo mamil, samomorilstvom. Z sporočili, ki krepijo njihovo samospoštovanje.
14. Družina je pripravljena sprejeti pomoč. Družina ne zanika problemov, niti jih ne skriva. Starši prepoznajo trenutek, ko je treba poiskati pomoč pri strokovnajkih. In nasvete sprejmejo z odprtim srcem in razumom.
Biti starš v zdravi družini ni enostavno. Ni trikov in hitrih rezultatov, so le mnoge priložnosti za razvoj. Dejstvo je, da malokdo izhaja sam iz zdrave družine, zato je še toliko bolj potrebna moč, da premagamo stare travmatične vzorce in sami zacnemo postavljati temelje zdravi družini. Ustvarjanje zdrave družine pa ni enostransko, pač pa obojestransko delo. Telesni razvoj se zaključi po 20. letu, čustveni pa se gradi vse življenje.
Leave a Reply