Veličina se kaže v harmoniji med hvaležnostjo in kritičnim mišljenjem.
Ljudje se trudimo delati dobro in biti ljubljeni. A zaradi svoje ranljivosti in pomanjkanja, ki smo ga bili deležni v otroštvu, odreagiramo pogosto napačno.
Imamo dve vrsti odnosov:
– odrasli : odrasli
– odrasli: otrok
V odnosih odrasli : odrasli mora biti vedno razmerje 50:50.
Medtem, ko v odnosih odrasli : otrok, razmerje ne sme biti nikoli 50:50.
Gre za to, da smo odrasli v odnosu z otrokom vedno odgovorni zanj. Kar pomeni, da skrbimo za otrokov telesni in čustveni svet. Nikoli ne sme biti obratno, kajti v tem primeru gre za zlorabo. In ta odnos imamo s svojimi otroci do konca življenja. Tudi, ko smo odrasli, se ta odnos ne spremeni.
Nasprotno pa velja v odraslih odnosih (partnerski, prijateljski, bratje – sestre, poslovni). V teh odnosih sta oba odgovorna za kreiranje in popravljanje odnosa.
Kot starši smo odgovorni za svoje otroke, da jih spodbujamo in jih imamo radi. Kot odrasli se zavedamo dobrih del drugih ljudi. A obenem vemo tudi, da lahko delajo napake. Prav je, da znamo pohvaliti trud in uspeh. Po drugi strani pa je normalno, da se nenehno sprašujemo in smo kritični do sveta okoli sebe.
Če znamo pri sebi videti uspehe in dosežke in biti samokritični, bomo to znali prepoznati tudi v svetu.
Zato je svoboda govora ključna, da lahko izrazimo svoje nestrinjane. Obenem pa svojo veličino izrazimo s priznanjem drugega in njegovih dobrih del ter uspeha.
Leave a Reply